26. in 27. januarja 2018, so se nekateri učitelji in ravnatelji razvojnih šol v projektu Inovativna učna okolja podprta z IKT, udeležili izobraževalnega sejma BETT v Londonu. Iz naše šole smo letos na sejmu bili: Boris Čujež, Tanja Firer, Robert Gajšek, Darja Šarman, Nastja Škrabl in Sergeja Vidmar Jelen.
BETT je eden izmed največjih izobraževalnih sejmov na področju izobraževanja, usposabljanja učiteljev in uvajanja tehnologije v pouk že od leta 1985. Naslov letošnjega sejma je bil Creating better future by transforming Education (S preobrazbo izobraževanja ustvarjamo boljšo prihodnost) . Na sejmu smo si ogledali ne le nove trende in najnovejšo tehnologijo, pač pa so bila na voljo tudi številna predavanja in delavnice, kjer so strokovnjaki in učitelji iz vsega sveta predstavljali svoje
vizije in izkušnje z uvajanjem sprememb v izobraževanje. Vsebine so se tako povezovale z vsebino projekta Inovativna učna okolja podprta z IKT, torej smiselnim uvajanjem tehnologije v učenje in poučevanje, tako da postane učenec središče učnega procesa.
Med trendi, ki jih je bilo zaslediti na področju tehnologije so bili predvsem:
- 3D tiskanje, ki učencem omogoča, da izkusijo celoten proces od zamisli in načrtovanja do končnega izdelka.
- Kodiranje in robotika.
- Virtualna resničnost, kjer je bilo videti veliko očal, z uporabo katerih učenci dobijo 3D realno predstavo o različnih predmeth in pojavih, pa naj gre za človeške organi, vesolje ali življenje vojakov na fronti v prvi svetovni vojni.
- Zasloni na dotik, ki z različnimi programskimi rešitvami presegajo table, ki jih večinoma poznamo v naših šolah, saj omogočajo tudi deljenje zaslona mobilnih naprav učencev in obratno.
Veliko razstavljalcev je predstavljalo tudi različne sisteme, ki združujejo redovalnico, dnevnik, nadzor mobilnih naprav učencev, deljenje dokumentov, oddajo nalog in dajanje povratnih informacij za spremljanje napredka učencev. Z različnimi algoritmi ti sistemi vključujejo »learning analitics« in omogočajo individualizacijo in personalizacijo.
Prisotnih je bilo veliko e-gradiv, prilagojenih različnim starostnim stopnjam in zmožnostim učencev (npr. Encyclopedia Britannica), ki pa jih zaradi tujega jezika težje uporabimo.
Svoje kotičke so imele tudi mnoge države (npr. Finska, Madžarska ...), ki so predstavljale spremembe, ki jih uvajajo v izobraževanje. Za vse starostne skupine je bilo zaslediti tudi veliko elementov igrifikacije, ki povezuje realni in virtualni svet.
Razstavljalci pohištva so poudarjali predvsem postavitve, ki jih z lahkoto prilagaja trenutnim potrebam posameznika in pouka ter prestavlja po prostoru v različne kombinacije, ki po potrebi podpirajo individualno ali sodelovalno delo.
Poleg drugih predavanj, ki so potekala v Bett Areni, smo se udeleženci projekta Inovativna pedagogika 1:1 udeležili tudi predavanja Giancarla Brotta z naslovom Trends in Pedagogy. Predavatelj je izpostavil pomen širjenja učinkovitih načinov poučevanja, kjer je v središču aktivnosti učenec. Pri tem je poudaril pomen učiteljeve refleksije TPACK modela, saj uporaba tehnologije ne sme in ne more biti ločena od vsebine in pedagogike, ki jo implementiramo. Opozoril je na rezultate TALLIS raziskave, po kateri učitelji potrebujemo predvsem več znanja o delu z otroci s posebnimi potrebami in pomoč pri smiselni uporabi tehnologije. Najpogostejša napaka, ki jo učitelji pri tem delamo je uporaba novih orodij z tradicionalnim načinom poučevanja. Udeleženci smo v vlogi učencev izkusili tudi možnost sodelovalnega dela ob uporabi pametnih interaktivnih zaslonov. Predavatelj nas je opozoril, da moramo pri načrtovanju izhajati iz ciljev, ki jih želimo doseči, ter le-tem prilagoditi aktivnosti in izbrati ustrezna orodja. Nato je naša naloga podpora učencem pri učenju. Opozoril nas je na razmislek pri uvajanju personaliziranega učenja: kateri so tisti elementi, ki jih lahko prilagodimo posameznemu učencu (vsebina in projekti, učno okolje, strategije vrednotenja in povratne informacije, tempo učenja, orodja ...)? Učence in mlade je treba spodbuditi k aktivni uporabi tehnologije, ki jo v prostem času sicer veliko uporabljajo, vendar predvsem za poslušanje glasbe in gledanje video posnetkov, igranje iger in brskanje po spletu, komunikacijo – in le 3% za ustvarjanje.
Nekateri ravnatelji smo imeli tudi možnost hospitacij na SMART šoli St. Stephen v Londonu. Gre za osnovno šolo z 200 učenci od vrtca do 11 let. Njihov cilj je učencem omogočiti čim bolj aktivno vlogo pri pridobivanju znanja. Pri tem uporabljajo predvsem zaslone na dotik in SMART programsko opremo. Pomembna sprememba je, da te opreme ne uporabljajo predvsem učitelji, ampak tudi učenci, ki sami pripravijo interaktivne naloge za sošolce. Hospitacijsko uro pri matematiki sta vodila enajstletnika, ki sta za svoje sošolce pripravila interaktivno gradivo za ponavljanje. Da so vajeni takšnega načina dela se je videlo v samozavestnem nastopu in rutini, ki jo je bilo zaslediti pri vseh sodelujočih učencih. Brez težav so sledili navodilom in sodelovali s sošolcema. Učitelj je dejansko imel vlogo moderatorja in je v izvedbo ure le občasno posegal z dodatno razlago ali navodili. V vseh razredih, ki smo jih obiskali so učenci sedeli v skupinah, tako da pri sodelovalnem delu, ki je včasih potekalo le nekaj minut, niso izgubljali časa s prestavljanjem pohištva. Z uvajanjem tehnologije na šoli so začeli pred dvema letoma, zato je bil zanimiv način usposabljanja učiteljev. Za njih so organizirali dve celodnevni usposabljanji (med tednom, ko ni bilo pouka), ki sta bili namenjeni predvsem spoznavanju tehnologije, od tu naprej pa redna usposabljanja temeljijo predvsem na izmenjavi primerov dobre rabe in izkušenj. Presenetilo nas je tudi število osebja v razredih, saj so poleg učitelja v vsaki skupini sodelovali še vsaj 1-3 prostovoljci, praktikanti ... ki so pomagali posameznikom ali skupinam pri doseganju ciljev, po vnaprej znanih kriterijih.
