Na naši šoli smo pristopili k projektu Gremo peš s kokoško Rozi, v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo. Šolske poti otrok, ki hodijo v šolo, so tudi v Šentjurju zelo dobre, označene in varne. Raziskava, ki so jo pripravili na ministrstvu, kaže na to, da največ šolarjev, ki jih v šolo pripeljejo z osebnimi avtomobili, živi manj kot dva kilometra od šole. Ta razdalja pa je primerna za aktivno pot v šolo peš, s skirojem ali kolesom, kar je bil osnovni namen izvedenega projekta. Učenci nižjih razredov pa so se podali v šolo večinoma peš in v spremstvu staršev - s tem so si nabrali dragocene izkušnje k organizirani poti v šolo. Višji razredi pa so se posluževali hitrejših načinov - s kolesom ali skirojem.
Z aktivnostjo Gremo peš želimo prispevati k spreminjanju potovalnih navad na poti v šolo in domov. S tem bi radi zmanjšali motorni promet in onesnaženje zraka v okolici osnovnih šol, izboljšali prometno varnost ter spodbujali gibanje in krepili zdravje otrok. Projekt smo izvajali od 19. do 23. aprila, statistiko prihodov v šolo pa so organizatorji beležili tudi na grafu. Za nagrado so otroci ob prihodu v šolo prejeli tudi kartice, na katerih je kokoška Rozi označila njihov prihod v šolo. Kar nekaj razredov pa je prejelo tudi priznanje "zlato jajce", za katerega so morali vsi učenci in razredniki v razredu priti v šolo peš. Izdelali so transparente - s katerimi so tudi hodili v šolo, razredne plakate in dnevnik aktivnosti.
Projekt smo razširili še na dneve dejavnosti, na katerih je bil poudarek na trajnostni mobilnosti. Tako smo izvedli športne, tehniške, naravoslovne in kulturne dneve za učence od 6. do 9. razreda. Tako so učenci izdelovali številne izdelke, animacije, preučevali in ustvarjali. V okviru tehničnih dni so sestavljali like iz Lego kock in jih posneli z iPadi ter uredili filmčke, oblikovali kolesa iz žice, izdelali čevelj iz lesa in kartona, grafično oblikovali in izdelali letalo. Na narovoslovnih dnevih pa so eksperimentirali pri kemiji in dokazovali beljakovine, škrob in maščobe v živilih, preučevali ekosisteme v naravi, pri fiziki pa določali GPS-koordinate in merili zračni tlak, ocenili premer krožišča in notranji obseg ... Uporabljali so spletne aplikacije in ugotavljali, kaj vse beležijo.
