Šola v naravi 22/23

Šola v naravi je pomemben del šolskega procesa, zato se trudmo, da učencem omogočimo čim več dni v šoli v naravi. 

Pri organizaciji šole v naravi upoštevamo načelo enakih možnosti in prostovoljnosti, to je pomagati učencem, katerih starši ne morejo zagotoviti sredstev za vključevanje otrok v program, upoštevati posebnosti posameznih otrok (na primer zdravstveno stanje), in zagotoviti ustrezen programa za učence, ki se ne vključijo v šolo v naravi.

Program šole v naravi je oblikovan tako, da omogoča in spodbuja povezovanje med disciplinarnimi znanji (uresničuje in prepleta medpredmetne vsebine, na primer okoljsko vzgojo ipd.).

Uvaja in spodbuja različne oblike in metode dela, predvsem tiste, ki jih specifična organizacija dela omogoča, na primer terensko, projektno delo in skupinsko delo.

Konkreten program šole v naravi (en program) zagotavlja uresničitev ciljev z različnih področij oziroma sklopov. Posamezni programi so "specifično" obarvani in enkrat poudarjajo eno, drugič drugo področje.

• Program šole v naravi je naravnan/usmerjen k večanju socialno-integracijske vloge šole oziroma vzgojno izobraževalnega procesa, zato spodbuja sodelovanje z okoljem, razvija nove oblike sodelovalnega učenja in skupinskega dela.
• Program mora zagotoviti avtonomnost učitelja, podpirati njegovo strokovnost in odgovornost oziroma omogočiti šoli suvereno izbiranje vsebin in ciljev šole v naravi.
• Program mora spodbujati sodelovanje vseh, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni proces, to je učitelja, učenca, staršev in okolja.
• Program učencu omogoča sooblikovanje vsebin, predvsem prostočasne aktivnosti.

Načrtovanje in organizacijo šole v naravi poudarja prikriti kurikulum, katerega učinke je treba pozorno spremljati.

Šola v naravi je posebna organizacijska oblika dela, temelji namreč na izvedbi zunaj šolskih prostorov, po možnosti celo izven urbaniziranih okolij.

Financiranje šole v naravi

Pravilnik o financiranju šole v naravi določa elemente za določitev cene šole v naravi, elemente za določitev prispevka učenca, plačila strokovnim delavcem, ki izvajajo šolo v naravi, ter ureja zagotavljanje sredstev za sofinanciranje in subvencioniranje šole v naravi. Pravilnik ureja elemente za določitev cene in tudi določa zgornjo še dopustno vrednost cene na učenca na dan. Cena je vezana na ceno na učenca na dan v CŠOD. V ceno šole v naravi, ki se sofinancira iz sredstev državnega proračuna, lahko šola vključi le dejanske stroške bivanja, ceno smučarske vozovnice in vstopnin (bazen, muzeji,....) ter ceno prevoza v skladu s 5. členom Pravilnika, ne sme pa vključevati stroškov, ki so vezani na strokovne delavce, ki izvajajo šolo v naravi. Cene ostalih izvedb šole v naravi pa lahko vključujejo tudi stroške strokovnih delavcev, vendar je višina teh stroškov na posameznega učenca v 8. členu Pravilnika omejena (največ 75 % cene bivanja na dan na učenca, ki velja v CŠOD, za učence, ki so vključeni v prilagojene izobraževalne programe in v posebne programe vzgoje in izobraževanja, pa ne smejo presegati 117% cene na dan na učenca, ki velja v CŠOD).

Pravilnik določa, da cena bivanja na dan in cena smučarske vozovnice in/ali vstopnin na posameznega učenca ne sme preseči vrednosti:

• cene bivanja na dan na učenca v CŠOD, pomnožene z 2,6 za šolo v naravi s poudarkom na smučanju,
• cene bivanja na dan na učenca v CŠOD, pomnožene z 1,7 za šolo v naravi s poudarkom na plavanju ali drugih vsebinah. V to ceno je všteta tudi morebitna vstopnina za obisk muzeja, akvarija, plačilo bazena, vožnja z ladjico in podobno.

Za te dejavnosti se staršem ne sme določiti dodatnega prispevka. Pravilnik ne omogoča, da bi šola v soglasju s starši lahko določila višji prispevek, kot je določen s pravilnikom.

Pravilnik v 17. členu ureja plačilo strokovnim delavcem, ki izvajajo šolo v naravi, in določa, da strokovnemu delavcu šole pripada:

• plača za delovni čas v obsegu, kot je določen v njegovi pogodbi o zaposlitvi, v skladu s predpisi, ki urejajo plače,
• plačilo v skladu s kolektivno pogodbo za največ 5 ur dežurstva in dela preko polnega delovnega časa na dan oziroma do 16 ur dežurstva in dela preko polnega delovnega časa na teden, in do 6 ur stalne pripravljenosti na dan,
• terenski dodatek v skladu s kolektivno pogodbo. Obseg ur dežurstva je seveda odvisen od razporeditve za vsakega posameznega strokovnega delavca in je načrtovan z izvedbenim programom;

Pravilnik v 18. členu določa, da zunanjemu sodelavcu, ki izvaja šolo v naravi, pripadajo stroški bivanja in plačilo za opravljeno delo v višini največ dvakratne cene bivanja na dan na učenca, ki velja v CŠOD.