Glasilo Corona št. 9

BIL JE GOSPOD, PESNIK POVSOD. ZNAL JE VSE, OD GLAVE DO NOG.   PISAL JE PESMI IN RIMAL BESEDE, OD PESMI, BALADE DO ROMANCE VESELE.   BIL JE PRIJAZEN, OTROKOM ZA VZGLED. DELIL JIM JE FIGE ZA BOLJŠI NASMEH.     Foto: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Prešern-Goldenstein.jpg

Po izobrazbi zdravniki so bili, po srcu pa glasbeniki do konca svojih dni. Njihov dom v Zgornjem trgu leži, imenovali so se Ipavci.   Franc Ipavec malo manj znan, bil je na Kozjanskem doma. Tam se izšolal je v zdravnika, odprl ordinacijo blizu zvonika.   Poročil se je s Katarino Schweighofer, ki rodi mu devet otrok. Izmed teh najbolj glasbeno nadarjeni Alojz, Benjamin in Gustav so bili.   Alojz umrl je že mlad, a glasbo imel je neskončno rad. Njegov posluh izreden je bil, a vseeno medicinski študij je naredil.   Benjamin se v Gradcu je zaposlil, kjer otroško bolnico je vodil. S slovensko glasbo povezan ...

Kultura je zame vse, kar je lepo. Z njo se ukvarja mlado in staro.   To kulturno leto posvečeno je znanemu Šentjurčanu, zdravniku Josipu Ipavcu.   Medicino je študiral, v prostem času komponiral. Žal prezgodaj je odšel,  pustil pečat je v dediščini Ipavcev.   Foto: https://ars.rtvslo.si/2015/02/orkestrska-glasba-benjamina-in-josipa-ipavca/

Kultura te spremlja na vsakem koraku, na avtobusu in na vlaku.   Daj prednost starejšim, ki lažje sedijo, kot pa stojijo.   Med kulturo spadajo tudi lepe besede,  ki v šoli na tablo jih pišejo krede.   Hvala in prosim naj pogosto ti stečeta z jezika, to največja je olika.     Foto: young-man-elderly-woman-visiting-1080937-print.jpg

Glaba je kot narava, ker se ustvari sama.   Zakaj tako je, se sprašujem, zakaj tako je, se sprašujem.

Beseda je ena zmeda, kar pomeni, da je čista beda, kar se tudi sama zaveda, ker je bleda kot kreda.   Beseda je lahko karkoli, kar pomeni, da je lahko tudi brokoli. Lahko je tudi rima, kar je prav prima.   Lahko je črna ali bela, vendar naj bo vedno vesela.   Tadej Mlačnik, 8. b

V ta čas smo prišli, hitro znajti smo se morali.   Se šola na daljavo je začela. Le zakaj se je smela? A vsi v šoli raje bi bili, ker tam bi se lahko več družili, telovadili in se naučili.   Nam zdaj je zelo težko, a skupaj bomo prišli čez to situacijo. Si stati ob strani moramo, saj le tako nam lažje bo.   Lahko bi se družili, a zaradi korone smo se čisto oddaljili. Upam, da boljše bo, saj vedno težje in težje zdaj je to.   Alja Srovin, 7. a    

Letni časi so nadloga, ki nas čisto nič ne uboga, zemljo spremeni tako, da je pozimi bela in takrat se nič ne dela. Spomladi rožce zacvete in naravo prebude. Poleti je vroče in se zemlji vode zahoče. Jeseni pa spet se gozd v barve odene, dan se skrajša in narava zamre.   Matej Mlačnik, 8. b      

Mala cvetlica pod snegom še spi. Zdaj, zdaj bo vzcvetela, ko sneg se stopi.   Tam, kjer sem doma, rastejo vijolice tri, bela, vijolična le zate cveti.   Ko sonce posije,  se ven mi mudi,  v naravo prekrasno, ki vsa zeleni.   So mačice, zvončki,  vijolice tri, meni najlepše spomine vzbudi.     Foto: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Viola_odorata_Garden_060402Aw.jpg

Neskončno, neznano in neraziskano, vesolja nam je le malo poznano.   Nešteto skrivnosti se skriva v črnini, lepote, pa tudi temačne stvari.   Vsak človek na svetu  le drobec predstavlja, vesolje mogočno zraven sestavlja.   Vsak drobec vesolju dobro naj dela, prispeva prijaznost, sočutje in smeh.   Če vsak se pridruži, v srečo odet, za vse še lepši bo naš svet.    

Ko zamrzne jezerce, pogreje nam srce. Vsi bedimo, radosti doživimo.   Ni nam dolgčas, ko snega zapade na nas, občudujemo naravo, radi se imamo.      

Šment, sem rekel si, zakaj je to tako hudo? Šment, zakaj že spet po stopnicah treba bo?   Dvigalo ne deluje, kaj naj naredim? Štejem si potiho, počasi se vzpnem.   Polne vrečke spodaj vse pustim. Potem pa hodim gor, sopiham, piham in si govorim: "Zakaj, zakaj tako težko je?" in ugotovim.   Šment, presneti kilogrami, kako se vas znebim? In ugotovim ... Šment - bo treba večkrat  po stopnicah peš!    

Dolina se vije, sem ter tja, do juga in severa ter širnega morja.   Mladenič mlad po njej stopica, ko si skoraj zlomi lica, saj zagleda lepotico in takoj dobi rdečico.   Mladenič punci se približa, ko ugotovi, da nima nič drobiža.   Punca se vihti okoli njegove osi, on pa od navdušenja kar omedli.   Mladenič znajde se v godlji, saj punca kmalu ga zamenja, za bolj finega modela.

Računalnik moja največja želja je bila, dokler korona ni prišla.   Na avtobus se več ne mudi, ker mail ne uide mi.   Na daljavo se učimo, v šolo nazaj si želimo.   Ko mi šola že na živce gre, še moj brat po kitari vžge.   Luka Jug, 8. b

Ipavci so slovenska rodbina, ki izhaja iz Bele krajine, od koder prihaja njen prvi vidnejši predstavnik, Jurij Ipavec. Ipavci so bili po izobrazbi zdravniki, po srcu pa glasbeniki oz. skladatelji. Večina predstavnikov tega rodu se je šolala v Gradcu, nekateri pa tudi na Dunaju, torej v kulturnih mestih Evrope. Rodbina Ipavcev predstavlja pomemben dejavnik v razvoju slovenske kulture v času avstroogrske oblasti ... Več o Ipavcih preberite v prispevku Tine Oset iz 6. b.

Julija je bila edina, ki jo je hotel. Govorili so mu, da ni edina, a brez nje prišla je le sivina, kar le on lahko je dojel.   Ona bila je edina muza, ki jo je imel, zanjo bi odšel na konec sveta, dal bi ji vse, tudi del svojega srca, a kaj, ko tega nihče mu ni verjel.   V ljubezni res se ni mogel lagati, ker to je bilo nekaj, česar ni mogel nadzorovati. Tudi, če to si je želel, bila je edina, s katero bi hotel za večno zaspati.   Eva Selič, 9. a     Foto: https://sl.wikipedia.org/wiki/Julija_Primic

Kultura je kot drevo, mogočno in lepo. So veje prepletene, besede zamujene.   Spomin na Josipa Ipavca, našega prelepega slavca, smo skoraj pozabili, ko Prešerna smo slavili.   Naš kulturni dan naj ne bo zaspan, ko zjutraj se zbudim, novih rim se veselim.   Nika Keše, 8. b     Foto: https://turizem-sentjur.com/Aktualno/Leto-Josipa-Ipavca--100.-obletnica-smrti-Josipa-Ipavca/

Ta veseli sončni dan je pričaral noč in dan, bil je dan ves razigran, barvit, čaroben, kot iz pravih nočnih sanj. Zunaj so se otroci igrali, polni radosti, veselja, polnih ust čarobnih željá. Starši pa ob kavi so veselo godrnjali in se drug drugemu v oči smejali.   Zdaj povem vam, življenje je čaroben dan, ki potrebno ga je zaživeti in s polno žlico veselja sprejeti. Veselimo se prihodnjih dni in vsak dan naj bo še lepši kot milijone drugih reči.   Eva Gunzek 8. b

Ko se zjutraj zbudim, si zaželim, da danes bo dan, s soncem obdan, moja misel je ta, da sreča najde vsakega, ki v drobnih trenutkih uživati zna. Naj pesem bo ta, namenjena vsem iz srca.   Taj Ivanuša, 6. b

Kaj je življenje? Življenje smo mi, ljudje, ki se ga veselimo in potem hrepenimo.   Včasih v življenju ni lahko, lahko je sladko ali grenko. Tudi če je grenko, potrudi se, da bo lepo.   Če ti kdaj kaj narobe gre, vedi le to, da je sreča v življenju kot zlato.   Izabela Pevec, 7. a

Starša znata biti tečna, vendar naša ljubezen bo večna. Govorita, kako naj se oblečem, obujem, kaj lahko delam in naj ne pametujem. Večkrat pride do prepira, vseeno sem zato, da jih imam, vesela.   Še dobro, da imam »prjatle«, s katerimi nagovarjam vse »učitle«, »ravnatle«, sosede, sošolce, znance, starše, brate, sestre, starejše in mlajše. Brez njih ne vem, kaj bi storila, in upam, da se bo tudi ta korona čim prej umirila.   Potem so tukaj naše »droge«, zaradi katerih naši možgani dobijo noge. Te elektronske napravice nas tako zasvojijo, da nam v sanjah še krave letijo.   Lahko bi še naštevala, ...

Čarovnija je čarobna, kot vrtnica res drobna, le da čarovnija je ogromna.   Čarovnija z nami je vsak dan, z njo pričaraš čisto vse, da življenje lepše je.   Zapri oči, prisluhni zvokom narave, naj ljubezen te prevzame.   Ažbe Ajdnik, 6. b     Foto: bouquet-of-red-roses-vector-20562644.jpg

Vabi me lepo in modro nebo, veter ponuja mi svojo roko. Odnese me tam na neznani oblak, objame me tuji zvezdnati krak. Iz daljave se sliši nežen korak. Ojoj, je to jutranji zrak?   Alina Ivanuša, 9. b

Gustav v Šentjurju je bil izvoljen župan, a tudi pesmi ni skladal zaman. Nekatere od njih so ponarodele postale, še leta so skupine jih rade igrale.   Tudi Gustavov brat Benjamin je imel veliko podobnih vrlin in napisal tudi nekaj je znanih umetnin.   Josip nadaljeval družinsko je tradicijo, opravljal zdravniški poklic je res dobro. Glasba bila je njegova velika ljubezen, a z medicinskim znanjem ozdravil je marsikatero bolezen.   Julija Murk Hebar, 8. b     Foto: https://turizem-sentjur.com/Aktualno/Leto-Josipa-Ipavca--100.-obletnica-smrti-Josipa-Ipavca/

V Vrbi na Gorenjskem živel kot fantič še, mladost imel je lepo, minila hitro je.   V tujini se je šolal, odvetnik je postal. Ko se domov je vrnil, je pesmice pisal.   To naš največji pesnik France Prešeren je. Zdravljica je njegova, simbol Slovenije.   Urban Župnek, 6. b   Foto: https://globalno-aktualno.com/2020/04/presernova-zdravljica-prejela-znak-evropske-dediscine/

Le kaj se bo zgodilo? Le kaj se nam bo pripetilo? Nikoli ne vemo, kaj bo. Kaj prihodnost prinesla nam bo?   Vsi vedno hitimo, nikoli se ne ustavimo, nikoli si trenutka ne vzamemo, da bi pogledali, kaj smo ustvarili, kaj naredili, kam smo prišli, le kakšne so razlike, le kakšne so podobnosti.   Če želiš kaj storiti, stori to zdaj. Če želiš kaj spremeniti, stori to zdaj. Ne odlašaj, saj ne boš vedel, kaj bi lahko dosegel.   Na Zemlji časa imaš malo, zato vzemi tudi kaj za šalo. Naredi to življenje takšno, kot želiš, takšno, kot hočeš, takšno, kakor hrepeniš.   Klea Testaniere, 8. a

Ko pogledaš v nebo, vidiš oblake. V vsakem oblaku so sanje in v vsaki zvezdi je znanje.   Vsak oblak predstavlja svoje sanje. Tisti ta beli so dobre in tisti ta črni so žalostne sanje. Tako žalostne, da še oblaki jočejo.   Ko oblaki se zjočejo, črnih ni več. Na nebu zasijejo zvezde in takrat se zaveš, kako pomembno je znanje, da se uresničijo vse tvoje sanje.   Domen Halužan, 8. a

Našega največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna, so upodobili tudi naši prvošolci.

Pripravila: Manca Gaberšek, 4. a Viri in fotografije: http://www.airbeletrina.si/clanek/france-preseren-velika-skala-sredi-polja https://sl.wikipedia.org/wiki/France_Prešeren http://vnukec.eu/2019/02/08/kulturni-praznik-8-2-2019-bo-lokal-zaprt/ https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/presernova-rojstna-hisa-v-vrbi-razglasena-za-kulturni-spomenik/248510 https://www.izletko.si/kam-na-izlet/gorenjska/presernova-hisa.html https://falajfl.si/kraji-turizem-potovanje/presernova-rojstna-hisa-vrba-ujeto-v-objektiv/ https://www.geago.si/sl/pois/1519/presernova-rojstna-hisa ...