Nekoč sta živela oče in mama. Mama je bila noseča, zato ni mogla veliko delati. Ko pa je rodila, je na svet prišel majhen deček. Mama in oče nista vedela, kako bi mu dala ime.
Deček je že dopolnil prvo leto. Zelo čudno je bilo, saj je celo zimo samo kihal. Minilo je še več let in deček je vsako zimo samo kihal. Tedaj pa sta se oče in mama nečesa domislila. Najin deček je star že toliko, da bi lahko imel že kakšno ime, sta si mislila, a nista vedela, kdaj in kako bi mu dala ime. Naenkrat pa se oče spomni, da bi mu lahko za rojstni dan podarila ime. Mama se je strinjala, a še kar ni vedela, kakšno ime bi dala dečku.
Naslednji dan pa se mama nečesa domisli. Ker vsako zimo kiha, bi mu lahko dala ime Zimokihal, si misli. To pove očku in oče pravi, da lahko. Tedaj nastopi dečkov rojstni dan, deček pa že nestrpno pričakuje darilo očeta in mame. Oče in mama rečeta: »Ime ti bo Zimokihal.«
Čeprav je bil deček navdušen, ni vedel, zakaj mu bo ime ravno Zimokihal. Vprašal je očeta in mamo, zakaj ravno to ime. Oče in mama sta mu odgovorila, da zato, ker celo zimo kiha. Deček ju še kar ni razumel. Mama in oče pa sta mu razložila, da bo razumel naslednjo zimo, ko bo spet kihal.
Naslednje leto, ko je spet prišla zima, je Zimokihal že vedel, zakaj mu je tako ime. Odločil se je, da v zahvalo še sam preseneti očka in mamo. Odločil se je, da ju preseneti in jima podari za njun rojstni dan posebna imena.
Razmišljal je in si mislil: »Oče rad pije vino, zato mu bom dal ime Petkozarcevvinaspil.« In tako je tudi bilo. Za mamo, ker je rada lepa, ji je dal ime Lepoticakrojačica. Za imena jima je povedal za rojstni dan. Oče in mama sta to sprejela in za vedno so se klicali Petkozarcevvinaspil, Zimokihal in Lepoticakrojačica.
Bili srečni do konca svojih dni.
Maja JEMEC, 4. b
