Mladostniški možgani

prof. dr. Zvezdan Pirtošek

1.2.2018 je na Šolskem centru Kranj bilo predavanje za učitelje v projektu Inovativna učna okolja z IKT.

Predaval je PROF. DR. ZVEZDAN PIRTOŠEK, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

MLADOSTNIŠKI MOŽGANI

V nas so možgani:
-    plazilcev,
-    zgodnjih sesalcev in
-    primatov.
Razvoj možganov 
Možgani zgodnjega človeka so se razvili pred 50.000 leti, razvile so se torej zmožnosti uma, razuma in umetnosti. Zadnjih 10.000 let se možgani zelo hitro manjšajo.
Možgani začnejo nastajati, ko življenje, bitje, želi oditi na pot, ko se želi odlepiti od morskega dna. Možgani so nastali, da se lahko gibamo, da smo lahko gibljiva bitja.
 
Možganske celice so pri živih bitjih enake: možgani Einsteina so enaki kot možgani črva.
Možgani plazilcev, sesalcev, primatov
 
Možgani plazilcev:
Možgansko deblo, mali možgani, talamus in hipotalamus 
Pred 250 milijoni let so živeli plazilci, dinozavri. Te možgane imamo tudi mi. To so prastari možgani, ki imajo svoje živčevje. Gre za možgansko deblo, ki nam omogoča, da smo lahko budni, zaspani ... Možgansko deblo vzdržuje naše življenjske funkcije.

Mali možgani nam omogočajo koordinirano gibanje.
V talamusu so čuti, tja pridejo informacije iz oči ušesa, kože, mišic, sklepov. Nato se informacije razšrijo v možganske centre.
Hipotalamus nam omogoča, da čutimo lakoto, žejo, seksualnost. Tam nastajajo hormoni.

Možgani sesalcev:
Limbus
Nad prej omenjenim delom možganov se začne nov del možganov, imenovan limbus (meja). Začne se pri novi vrsti, kje se mladiči ne ležejo več iz jajc, zarodek ostane v telesu in se razvija. Izločajo se novi hormoni, eden izmed njih je oksitocin, ki omogoča, da je mama mehka, nežna, zaupljiva, zaščitniška. Oksitocin omogoča monogamnost, skrb za družino. Sesalci imajo manj potomcev in ti morajo biti zaščiteni. Zaščiteni so:
1.    Z oksitocinom.
2.    S čustvi – strah, ljubezen, odločanje, hitro odločanje, intuicija ...
3.    S spominom – da znamo ravnati na boljši, varnejši način, da bomo varovali sebe in svoje potomce.

Možgani primatov:
Neokorteks
Neokorteks je nastal nazadnje. Omogoča nam abstraktivno razmišljanje, povezovanje, menjavanje seta, strategije, tu je čisti razum, brez čustev.
Damasi je imel tumor v neokorteksu, signal, dražljaj ni prišel iz razumskega do čustvenega dela možganov. Ko so mu operirali tumor, se ni mogel odločati.

Odločanje iz čustvenega nagiba je lahko katastrofalno. Čustva obarvajo, obtežijo ljudi, da se lažje odločijo.
Neokorteks je najnovejši, zgornji, sprednji del možganov. Deluje kot ječar, stražar. To je racionalni del možganov. Čustva so dobra, vendar ne preveč.

Po 20. letu se krepijo mehanizmi morale, etike, odgovornosti.
Da možgani začnejo delovati, se ovijejo v mielin in nazadnje se v mielin ovijejo možgani nad čelom (neokorteks).
Kritično obdobje je med 15. in 20. letom starosti. Gre za nesorazmerje med zunanjim in notranjim delom možganov. Gre za obdobje, ko se najstniki učijo od najstnikov, sovrstnikov. Ta del, neokorteks, v tem obdobju še ni ovit v mielin.

V limbusu, limbičnem sistemu se torej nahajajo čustva. Čustva so med drugim lahko tudi meditativnost, žalovanje. Ta čustva prehajajo iz limbičnega v zgornji del možganov, v neokorteks. Pri tem gre za soočanje z lastno minljivostjo, smrtjo, eksistencializmom. V zadnji tretjini življenja imajo posebno noto. Neokorteks omogoča učenje, omogoča, da lahko otroke usmerjeno učimo. Zametek tega se pojavlja pri primatih.

Spomin
Imamo več vrst spomina. 
Urejen spomin (slike, dogodki) se nahaja v limbičnem sistemu.
Delovni spomin (ko shranimo določeno informacijo za nekaj sekund) se nahaja v neokorteksu. Je kot majhen most, ki omogoča oz. povzroča, da delamo aktivnosti in podaktivnosti.

Edinstvenost človeka

  • Razum, načrtovanje.
  • Jezik.
  • Teorija uma.
  • Empatija, sočutenje bolečine.
  • Morala.
  • Umetnost.
  • Rekurzivnost.

V nas obstajajo zrcalne celice, t. i. mirror nevrons, v korteksu in zadnjem delu možganov. Ko se kdo poškoduje, neposredne bolečine ne čutimo, lahko pa sočutimo to bolečino. Tistemu, ki sočuti, se vzbujajo iste možganske strikture, kot tistemu, kateremu se to dogaja. Izraz ”Me srce boli” je danes pojasnjen, vemo, od kod. 

Gre za imitacijo, posnemanje okola, gre za spodbujanje zrcalnih nevronov. Imitacija je pomembna v procesu učenja. Iz tega se rodi empatija. Empatije ne čutijo avtisti, psihopati in sociopati. Sociopat naredi nekaj groznega, čez nekaj časa pa se mu zdi, kot da nič ni. 
 
Zrcalne nevrone lahko obrnemo vase, kar sami čutimo. Če prisluhnemo lastnim možganom, doživimo svoj jaz. 
Ramachanandran pravi: ”Za zavedanje samega sebe gre, ko zrcalne nevrone uporabljam za zrenje samega sebe, kot da bi me gledal nekdo drug.”
Mi čutimo bolečino drugega, za to smo biološko oboroženi.
 
V zadnjih tisočletjih izgubljamo možgansko tkivo.

Pot pričakovanja užitka
Dopamin deluje kot prenašalec signalov med živčnimi celicami in ima pomembno vlogo v možganskem sistemu nagrajevanja. Možganski nagrajevalni sistem deluje tako, da nam ob nekaterih početjih vzbuja občutke ugodja in nas s tem motivira, da ta dejanja ponavljamo.
Dopamin se tvori se v dveh predelih možganskega debla. 
Pot pričakovanja užitka:
 
Užitek dobimo npr. s hrano, spolnimi odnosi, igrami na srečo, stimulativnimi drogami. Ko npr. hrano zaužijemo, doživimo užitek. Pot pričakovanja užitka imenujemo tudi hedonistična pot. To je pot mladosti. Je zelo hitra, aktivna in gnetljiva. Od dopamina je odvisno, kako dolga bo pot. Kako hitro in pogosto se bo sproščal dopamin (čakanje čokolade, spolnosti ...). Če se na pulzni način sprošča dopamin, je nevarno, da pride do odvisnosti. Na primer s heroinom si pulzno aktiviramo dopamin, pri čemer prijeten občitek dojemamo kot nagrado in dejanje želimo ponoviti.
V prvih dveh desetletjih našega življenja reguliramo to pot. Discipliniramo jo s korteksom, inhibiramo spodnje možgane. Šele po 20. letu so možgani zmožni, da zavrejo to pot. Ravno adolescenca je čas, ko so največja tveganja, kot so mladi pod vplivom sovrstnikov in takrat tudi obstaja največja nevarnost za odvisnost.
 
Internet
Internet spreminja možgane, vendar možgane spreminja vse, s čimer smo v stiku. Starejša generacija se je soočala z apokaliptičnimi izzivi, mladi pa iščejo izzive. 
Spremembe skozi zgodovino:
Ko so iznašli pisavo, so skeptiki rekli, da si ne bomo nič zapomnili – kar se je izkazalo, da ni res.
Preden so iznašli zemljevid, smo si v desnem temenskem režnju lahko predstavljali le konkreten prostor. Danes možgani sicer delujejo enako kot prej, vendar so se prilagodili branju zemljevida. Danes lahko vidimo npr. konkreten trg in na zemljevidu rt Južne Amerike. 
 
Ko so izumili tisk, so ljudje verjeli, da bo konec sveta.
Ko so postavljali južno železnico, so se v časopisih in javnosti pojavili naslednji pomisleki:
 
Kako internet vpliva na možgane?
 
Dražljaji
Da internet prinaša veliko dražljajev, ni dvoma. Ni se pa bati, da bi jih bilo preveč, saj imamo dva mehanizma proti temu. Možgani lahko sprejemajo le določeno količino informacij in nič več. Utrudijo se.
Z novo generacijo prihaja kritičnost, v zahodnem svetu je že omejeno, da ne pošiljajo službenih sporočil po določeni popoldanski uri. 
 

Demenca
Internet nas ne bo naredil dementnih.
 

Pozornost
Internet vpliva na pozornost. Do sedaj smo imeli poglobljeno, usmerjeno pozornost (npr. branje knjige). Ko uporabljamo internet, gre za razpršeno pozornost. Ta pozornost je evolucijsko starejša, pri tem je potrebno paziti na veliko stvari. Ropa pa nas globalne pozornosti na nekaj. Človek je sposoben sožitja dveh pozornosti in dveh svetov.

Spomin
Internet vpliva na spomin. 
Imamo naslednji vrsti spomina:

  1. spomin za dejstva – kdaj, koliko, kateri so morski sesalci, kaj smo jedli ... ta spomin je značilen za Alzheimerjevo bolezen.
  2. delovni spomin – ko lahko za nekaj sekund zadržimo informacijo. Če to pozabimo, delujemo kot raztreseni, zmedeni.

Gradimo na delovnem, hitrem spominu, dolgoročni spomin pa hranimo v oblakih, iCloudih. Naši možgani so nevroplastični.
Vsak dan se rojevajo nove možganske celice, tudi celice za spomin.

Odvisnost
Obstaja velika nevarnost za odvisnost. Včasih si se moral potruditi, da si prišel do heroina, nakupovanja ... Internet in igrice so vedno na voljo, da si ”vbrizgavamo” dopamin. Če se v mladosti razvije tovrstna odvisnost, je velika verjetnost, da se bodo kasneje v življenju razvile druge odvisnosti: od alkohola, drog ...
Družba se lahko izogne vsemu, razen odvisnosti.

Zapisala: Urška Godler  (to so zgolj zapiski s predavanja in niso avtorizirani)

Predavanja iz naše šole smo se udeležili: Rosanda Dovnik, Robert Gajšek, Urška Godler, Mateja Rezar Ulaga.


Ameriško združenje pediatrov je pripravilo priporočila staršem za delo z IKT napravami:

  • Pri otrocih, mlajših od 18 mesecev, odsvetujemo uporabo računalniške tehnologije z izjemo video-klepeta.
  • Za starše otrok, starih od 18-24 mesecev, svetujemo, da izberejo visoko kvalitetne programe oziroma aplikacije ter jih uporabljajo skupaj z otroki. V tem starostnem obdobju naj otroci ne bi samostojno uporabljali IKT tehnologije.
  • Starši naj ne podležejo pritisku po prezgodnji rabi IKT. Ko se bodo otroci srečali s tehnologijo doma ali v šoli, jo bodo takoj osvojili.
  • V starosti 2-5 let omejite uporabo IKT na eno uro dnevno visoko kvalitetne vsebine. Glejte jo skupaj z otroki; pomagajte jim razumeti prikazano ter možnost smiselne rabe le-te v svetu okrog nas. 
  • Izogibajte se aplikacijam z veliko moteče ter nasilne vsebine.
  • Ugasnite televizijo in druge naprave, kadar niso v uporabi.
  • Mediji naj ne bodo edini način za pomiritev otroka. Čeprav je v določenih okoliščinah (npr. med zdravstvenimi posegi, na letalu ipd.) raba smiselna, pa obstaja pomislek, da to negativno vpliva na otroka, ki tako ne razvije svoje lastne čustvene regulacije.
  • Nadzorujte vsebino ter aplikacije, ki jih otrok uporablja oziroma nalaga z interneta. Preverite aplikacije, preden jih otrok uporabi, igrajte se skupaj ter povprašajte otroka, kaj meni o posamezni aplikaciji.
  • Z otroki se dogovorite, da v spalnicah, med obroki ter igro ne uporabljamo IKT. V tem času lahko starši vklopijo funkcijo »Ne moti« na svojih telefonih.
  • Eno uro pred spanjem ne dovolimo rabe IKT naprav, ki jih tudi odstranimo iz spalnice.
  • Posvetuje se z » American Academy of Pediatrics Family Media Use Plan«, ki je dosegljiva na naslednji povezavi: www.healthychildren.org/MediaUsePlan.

 

Ponedeljek 25. Marec Ponedeljek
Torek 26. Marec Torek
Sreda 27. Marec Sreda
Četrtek 28. Marec Četrtek
Sobota 30. Marec Sobota
Nedelja 31. Marec Nedelja

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Osnovna šola Hruševec Šentjur