#športajmoinberimo: kaj brati, da diši po športu?
1. Poezija za otroke
Milan Šelj: Rime na veter
Gre za zbirko veselih, igrivih in preprostih pesmi, ki so otrokom razumljive ter v njih prebujajo občutke sreče, svetlobe, gibanja, veselja in sprostitve. Zbirka spodbuja gibanje misli, telesa in čustev. Na prvi pogled morda nima veliko skupnega s športom, a se ta povezava – na srečo – v naši zavesti hitro nariše sama od sebe. Poezija je navadno tiha in intimna, šport pa glasen in vseprisoten. Eno se dogaja na papirju, drugo na igrišču ali stadionu. A Rime na veter dokazujejo, da je gibanje
lahko tudi notranje – da šport in poezijo povezuje skupna os: ritem. Otroci, ki se ukvarjajo s športom, bi v teh rimah in njihovem ritmu lahko prepoznali nekaj povsem svojega – elan in zanos, ki ga ob branju povežejo z gibanjem, svobodo in raziskovanjem narave. Tako kot se rima ujame v veter, se lahko tudi telo ujame v ritem teka, plesa, igre, nogometa ali kateregakoli drugega športa.
Tako kot v poeziji tudi v športu šteje dih, občutek, natančnost, vztrajnost, pogum in – ne nazadnje – srce. Veter, ki nosi verze, lahko nosi tudi športnike – če mu le dovolijo.
2. Leposlovje za mladino
Mette Vedsø: Happy, happy
Happy, happy je mladinski realistični, a tudi komični roman, primeren za bralce med 12. in 15. letom starosti, saj odpira pomembna vprašanja odraščanja, osebne in moralne rasti ter vrednot.
Glavni junak, deček Urban (Ubbe), živi s svojim očetom na Danskem. Doma niso premožni, zato njegov oče goji odpor do bogatašev in ljudi, ki živijo razkošno. Ubbe ne razume povsem, zakaj z očetom nimata te sreče, da bi okusila življenje v obilju, zato se mu socialno razlikovanje zameri oziroma ga prezira. Oče pogosto uporablja izraz "prasice bogate" – in če takšne besede poslušaš vsak dan, jih sčasoma ponotranjiš. Tudi Ubbe je počasi začel razmišljati podobno, čeprav je v sanjah pogosto
odtaval v svet, kjer bi z očetom lahko imela svoj avtomobil, potovala na Bali za božične praznike in ne bila vedno na repu družbene lestvice.
Ubbejevo življenje se sprva ne obrača na bolje – vse dokler v roke ne dobi pravega, zelo dragega kompleta za golf in se z avtobusom odpravi v golf klub. A kako povedati očetu, da ti je golf všeč, ko je ta prepričan, da je to šport za bogataše? Ubbe se kmalu znajde razpet med dvema svetovoma: med očetovimi prepričanji in vrednotami ter svetom bogatejših ljudi, ki imajo drugačne navade in pogled na življenje.
Skozi Ubbejevo zgodbo spoznamo, da biti »happy, happy« ni nujno povezano z bogastvom, temveč z notranjim mirom, zvestobi lastnim vrednotam in v majhnih stvareh, ki te veselijo in polnijo. V športu ni pomembno, od kod prihajaš, temveč kam si želiš priti – z delom in pravimi vrednotami lahko dosežeš vsak cilj.
Avtorica v romanu ne stigmatizira ne bogatih ne manj privilegiranih, temveč obe plati obravnava s tankočutnostjo in razumevanjem – saj imajo lahko vsi, ne glede na družbeni sloj, svoje težave.
3. Leposlovje za odrasle
Malina Schmidt Snoj: Samo en ples: zgodba Marte Paulin Schmidt – Brine
Knjiga Samo en ples je čustvena in navdihujoča pripoved Maline Schmidt Snoj o življenju in delu njene mame, Marte Paulin Schmidt - Brine, ene prvih slovenskih plesalk modernega plesa. Ples je predstavljen kot izraz svobode, notranjega doživljanja in telesne spontanosti – kot življenjska filozofija ter način, kako se povezati s sabo in svetom. Namesto prikazovanja plesnih korakov poudarja vlogo prebujanja impulzov, ki izvirajo iz različnih vzrokov: npr. primikanje, odbijanje, polaščanje,
ozaveščanje rasti in padanja telesne energije …
Ples, ki spremlja glavno junakinjo skozi vsa obdobja življenja, ima pomembno in večplastno vlogo. Njegov pomen presega umetniški izraz in postane orodje preživetja, odpora in notranje svobode. Je življenjska sila, ki povezuje preteklost, upor, ljubezen, izgubo in upanje. Marta Paulin Schmidt namreč ni bila le umetnica – bila je tudi borka, pedagoginja, žena in mati. Njena zgodba nas popelje od plesnih dvoran do partizanskih gozdov, saj je v času druge svetovne vojne postala tudi partizanka z
imenom Brina, ki je skupaj s Kulturniško skupino XIV. divizije širila kulturo in upanje med borci.
Avtorica v knjigi prepleta osebne spomine, pisma, fotografije in zgodovinske dogodke, in tako oživi zgodbo svoje matere. Biografija je hkrati poklon ženski, ki je kljub vojni vihri ostala zvesta sebi in umetnosti – tudi (in predvsem) v najtemnejših časih.
(Vir: Olympic.si)
